Ležarine za depozite

Razlog več za naložbe v nepremičnine

2.1.2021 - D.S.

Ležarine za depozite so razlog več za naložbe v nepremičnine. Od 1. 4. 2021 ležarine tudi za depozite fizičnih oseb, ki imajo na računu več kot 250.000.-eur.

 

 

Ležarine za depozite - razlog več za naložbe v nepremičnine

Podjetja ležarine na depozite v Sloveniji plačujejo že nekaj let, prav tako fizične in pravne osebe v drugih razvitih evropskih državah.

 

Kaj je v ozadju tega zgodovinskega dogajanja v katerem je Slovenija prvič izdala obveznice z negativno obrestno mero in pričenja obračunavati ležarine na depozite ?

V slovenskih bankah, kjer je nakopičenih prek 24 milijard evrov prihrankov (večina vlog je celo na vpogled) trenutno vladajo izjemne razmere. Ubadajo se z dvema težavama: na eni strani se gospodarstvo ne zmeni za poceni posojila, na drugi gospodinjstva kopičijo prihranke. Vrh ledene gore so verjetno ležarine, ki jih s 1. 4. 2021 tudi za fizične osebe uvaja prva slovenska banka.

Kdaj bodo banke utegnile dočakati zagon trošenja investicij na podlagi katerih bi obresti spet  pomenile privarčevan in ne izgubljen znesek?

Zaradi izjemno negotovih razmer podjetja že od marca lani naložbe v investicije odlagajo. To bankam omejuje možnosti plasiranja svojih viškov denarja. Slovenske banke zato nalagajo denar v Evropski centrali banki ter ji  »hrambo denarja« plačujejo 0,05 % – Evropska centralna banka jim torej »daje« negativne obresti na depozite.

Negativne obrestne mere, s katerimi skušajo centralne banke, tudi Evropska centralna banka, spodbuditi gospodarsko rast, so poslovanje poslovnih bank postavile praktično na glavo.  Ti dodatni instrumenti evropske centralne banke še pospešujejo likvidnost.

Hkrati pa je Banka Slovenije  bankam omejila možnosti financiranja prebivalstva. Državni vrednostni papirji so že z negativnimi donosi.      

Uvedba ležarin je logična posledica teh ukrepov.

Banke pričakujejo, da bodo podjetja, ki bodo preživela s Covid 19 povezano krizo, po sprostitvi omejitvenih ukrepov deležna nadpovprečnega povpraševanja – evforijo, eksplozijo povpraševanja. Zato naj bi se takrat sprožile tudi naložbe v investicije.

Kam se lahko zatečejo vlagatelji, glede na to, da so postali bančni depoziti povsem neprivlačni?

Banke že ob sami najavi ukrepa obračunavanja ležarin za depozite fizičnim osebam opažajo, da se en znaten del  premoženja iz depozitov že seli v alternativne naložbe v nepremičnine, nekaj pa v vzajemne in druge sklade, v življenjska zavarovanja z naložbenimi komponentami, pokojninska zavarovanja, delnice, obveznice, zlato, kripto valute, ...

Bankirji zaznavajo povečanje povpraševanje po nepremičninah, katerih cene ostajajo dokaj visoke in se celo še dvigujejo glede na to, da je (predvsem v Ljubljani) v prodaji razpoložljivih stanovanj manj od povpraševanja po njih.

Tudi bančni hipotekarni stanovanjski krediti za nepremičnine, ne glede na s Covid 19 povezano krizo, stalno rastejo. Zaradi večjega povpraševanje po stanovanjskih kreditih je bančni trg stanovanjskih posojilih postal bolj konkurenčen. Tako so stanovanjski krediti postali nekoliko bolj ugodni. Pred letom so banke znižale marže. V Skandinaviji (na Danskem) so na primer obrestne mere za stanovanjske kredite 0% ali še nižje. V Sloveniji žal še nekaj časa ne bo tako, a banke gredo v tej smeri.

Se pa tudi same banke odločajo za projektno financiranje gradnje stanovanj, ker so zainteresirane, da se ob prodaji zgrajenih stanovanj koristi njihove stanovanjske kredite.  

Investitorji gradnje nepremičnine pa so seveda že tudi slovenski skladi. Seveda tega ne bi počele brez možnosti za dobre donose.

Na kratko

Evropske centralne banke danes preko slovenskih bankirjev sporočajo, da so obrestne mere na bančne depozite negativne in da zato svoje premoženje bančnih depozitov raje potrošite oziroma vložite v druge naložbe, sicer ji boste na depozit plačevali ležarino.

Pri odločitvi kam iz bančnih depozitov preseliti svoje premoženje bankirji svetujejo, naložbe v tiste naložbene oblike, katere ne kupuje Evropska centralna banka. Slednja je tista, ki določa obrestne mere na bančne depozite in tista, ki je v zadnjih letih tudi daleč največji kupec državnih in »kvalitetnih« podjetniških obveznic.

Slovenske  banke in skladi se intenzivno odločajo za projektno financiranje gradnje stanovanj, saj gre pri investiranju v nepremičnine očitno za možnost varnih in stabilnih donosov, katerih se nadeja tudi čedalje več fizičnih  oseb.

Ravno zato vas Mreža nepremičnin d.o.o. vabi, da iz pestre ponudbe novih ali rabljenih nepremičnin na   www.mreza.com izberete nepremičnino za vašo uporabo ali nepremičnino kot investicijo za varen in stabilen donos.

Zahtevnejšim investitorjem v nepremičnine pa so na https://mreza.com/Investicije/ na voljo atraktivni investicijski projekti z že pridobljenimi gradbenimi dovoljenji kakor tudi  razne druge opcije upravljanja premoženja  http://investicije.mreza.com

Zakaj Mreža nepremičnin

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vir: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174748296?s=radio

22.1.2021 - Urška Jereb z bankirji in finančniki.
Gostje:
- predsednica uprave SKB Anita Stojčevska,
- predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak,
- član uprave NKBM Matej Falatov,
- član uprave Triglav skladi Andrej Petek,
- član uprave Pokojninska družba A Blaž Hribar.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Mreža nepremičnin d.o.o.