Miljarde, »ujete« v ljubljanskih praznih stanovanjih
Slovenski nepremičninski trg se – zlasti na območju Ljubljane in bližnje okolice, kjer povpraševanje še vedno ostala največje – v zadnjih letih sooča z dobro poznano problematiko pomanjkanja in dostopnosti stanovanj.
Problematika pridobivanja natančnih podatkov
Podatke o naseljenosti stanovanj v Sloveniji beleži statistični urad. A na SURS-u opozarjajo na možnost, da so določena stanovanja uradno nenaseljena, v resnici pa naseljena, vendar se stanovalci v njih iz različnih vzrokov niso prijavili oz. stanovanje oddajajo preko platforme Airbnb in drugih spletnih ponudnikov. Pri analizi omenjene problematike se je zato za najučinkovitejšo metodo ugotavljanje števila praznih stanovanj zato izkazala primerjava podatkov porabe električne energije, ki jih posreduje Elektro Ljubljana.
Od 864.300 stanovanj jih je bilo tako na začetku minulega leta naseljenih štiri petine. Če se osredotočimo na prestolnico, popolnoma praznih ostaja 11.592 stanovanj.
Kdo pa je odgovoren za nastalo stanje?
Rešitev stanovanjskega vprašanja tako najverjetneje ostaja v prihodnosti, saj navkljub obljubam politike ( aktualna koalicija je v koalicijski pogodbi navajala 20 tisoč javnih stanovanj do leta 2030), nazadnje ostaja praznih tudi večina novogradenj. Poleg (pre)visoko zastavljene prodajne cene, ki je posledica dviga stroškov v gradbeništvu, je razlog za nastalo stanje največkrat prav v dejstvu, da lastnik, ki je stanovanje kupil kot investicijo, le-tega nazadnje ne želi oddati v najem.
Če nazadnje število stanovanj pomnožimo s povprečno kvadraturo to pa s ceno za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani, pridemo do zaključka, da je v praznih ljubljanskih stanovanjih ujetih več kot 3,2 milijarde evrov.
Vir: finance.si