Problematika (ne)dostopnosti nepremičnin v mestih in okolici
Neskladnost med prodajnimi cenami nepremičnin in povprečnimi plačami predstavlja novo realnost s katero se v zadnjih letih sooča slovenski nepremičninski trg. Zaradi podražitev v gradbeništvu in pomankanja nepremičnin, ki bi bile dostopne povprečnemu kupcu, nakup nepremičnine za veliko večino tako vse pogosteje predstavlja s težavo uresničljiv finančni projekt.
Cene strmo naraščajo vse od projekta Bellevue Tivoli iz leta 2017, ko so 200 stanovanj prodali po 2300 evrov za kvadratni meter. Do letošnjega leta so se povzpele na štiri, pet, sedem, pa tudi vse do ekstremnih 12.000 evrov za kvadratni meter. Verjetnost, da se bo trenutna cena pri novogradnjah spustila, zaradi visoke ravni cen gradbenih materialov in storitev ostaja majhna.
Ponudbe je premalo, povpraševanja pa preveč. Po besedah nepremičninskih agentov si Slovenci najpogosteje želijo živeti v mestih oz. v njihovi neposredni bližini. Posledično stanovanj po dostopnih cenah v Ljubljani, pa tudi v drugih večjih mestih po Sloveniji, močno primanjkuje. Medtem cene rabljenih stanovanj v mestih dosegajo skoraj enake vrednosti kot novogradnje.
V letu 2022 so bile cene stanovanj najvišje v Ljubljani, na drugem mestu je Obala. Med tem se najcenejša stanovanja v Sloveniji nahajajo v Beli krajini in Prekmurju.
CENE RABLJENIH STANOVANJ V LETU 2022, Vir: GURS
V obdobju inflacije in višanja obrestne mere, se je posledično zmanjšala tudi kreditna sposobnost velikega dela prebivalstva. Po podatkih Banke Slovenije je bila fiksna obrestna mera januarja letos 3,8-odstotna, v enakem obdobju lani pa 1,7-odstotna. Rast je pričakovana tudi v prihodnosti.
Najnovejša analiza Geodetske uprave o stanju na slovenskem trgu nepremičnin v lanskem letu medtem nakazuje na novo rekordno raven cen – cene stanovanj so nominalno zrasle za 19 odstotkov, cene zemljišč za 17 odstotkov, cene hiš pa za 12. Ne le za lastne stanovanjske potrebe, zaznati je mogoče tudi posledični upad kupovanja nepremičnin z namenom oddajanja v najem ali preko platforme Airbnb. Skupno število poslov se je tako zmanjšalo za od 5 do 10 odstotkov, kar kaže na postopno ohlajanje trga.
Kdo pa si v trenutnih razmerah nakup nepremičnine brez kredita sploh lahko privošči? V luči visokih cen in višanja obrestnih mer tako prevladujejo stranke s svojim, presežnim denarjem, ki se želijo znebiti gotovine zaradi inflacije in bančnih rizikov in želijo kupovati stanovanja za naložbo. Tako se med kupci luksuznih nepremičnin največkrat znajdejo predvsem uspešni poslovneži, kriptomilijonarji in poklicni športniki.
Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič meni, da bodo cene predvsem zaradi negotovosti glede prihodnjih ekonomskih razmer hitreje spuščali le tisti, ki se jim s prodajo mudi. Na to pa znajo delno vplivati tudi zunanje okoliščine, predvsem morebitna uvedba nepremičninskega davka in posledično večji interes za aktivacijo praznih stanovanj, saj bi bilo ohranjanje le-teh za lastnike bistveno dražje kot sedaj. Po ocenah SURSa je bilo namreč leta 2021 v Ljubljani, kjer je stanovanjska kriza najbolj izrazita, okoli 23.000 nenaseljenih stanovanj.
Nazadnje gre za stanje in trend, ki se bo na nepremičninskem trgu predvidoma nadaljeval tudi v prihodnosti. Arhitekt Miloš Kosec je prepričan, da bi morali v Sloveniji stanovanje kot osnovno dobrino vsaj deloma ločiti od špekulacij na trgu. Prepričanje, da bo trg enkrat sam zravnal neravnovesja, je namreč zgrešeno. Razlog za to vidi predvsem v velikem pomanjkanju strukturnih akterjev, države in občine, ki bi posegli v obstoječe stanje in odpravili vedno večje neravnovesje, kakor so to že pred leti naredili v tujini.
Vir: 24ur.com
