Vnovično znižanje obrestnih mer že na vidiku?

Dvig obresti umiril inflacijo

Po navedbah bančnikov je proaktivnost regulatorja ECB z odločitvijo za dvigovanje obrestnih mer in posledično EURIBOR-ja inflacijo umirila.

Kot navajajo in ocenjujejo slovenski bančni strokovnjaki je inflacija letos in prihodnje leto pod nadzorom zato se prej ali slej lahko pričakuje vnovično znižanje obrestnih mer.

Po podatkih  SURS je bila, v obdobju zadnjega leta, ko je ECB sprožila ukrepe v obliki dvigovanja bančnih obrestnih mer za posojila, da bi s tem uspešno zajeziti visoko (?) inflacijo, v Sloveniji stopnjo inflacije v zadnjih 15 mesecih nekoliko višja od 1% samo aprila in junija 2022 (glej tabelo).

Za boljše razumevanje v nadaljevanju  predstavljamo nekaj pomembnih zgodovinskih podatkov, ki jih hrani Statističnega urada Republike Slovenije in kolektivni zgodovinski spomin.

Kot je moč ugotoviti iz dogajanj skozi čas je bila v obdobju zadnjih 70 let (med 1952 in 2023) v Sloveniji prvič resnično izjemno visoka 22 % stopnja inflacije zaznana avgusta 1965 (glej 1 histogram).

Leta 1965 se je začela nova gospodarska reforma, katere cilj je bil modernizirati in bolj tržno usmeriti jugoslovansko gospodarstvo, za kar so se v največji meri zavzemal Edvard Kardelj in drugi zagovorniki »slovenske smeri« v jugoslovanski vladi. Začetek reforme je bila denominacija dinarja, katerega vrednost je padla za 66%. Kljub vsem naporom, ki jih je vlada vložila v reforme gospodarstva, pa se le-to ni okrepilo. Tako je do konca šestedestih let postalo jasno, da je reforma propadla. Edina dobra stvar za Jugoslavijo, še posebej pa za Slovenijo, je bilo odprtje mej in prost pretok blaga, kar je bil edinstven primer med socialističnimi država.

Naslednja rekordna stopnja inflacije je bila 55,9 %, in sicer decembra 1989. Pravzaprav je obdobje visoke stopnje inflacije trajalo vse od leta 1980 do 1992.

4. maja 1980 je v ljubljanskem UKC umrl predsednik Josip Broz Tito, kar je povzročilo poglobitev politične krize v državi. Poleg politične krize se je začela vse bolj kazati tudi gospodarska kriza, Narodna banka Jugostlavija pa je že mesec dni po Titovi smrti, pod pritiskom mednarodnih bančnih ustanov, razvrednotila dinar. Vrednost te jugoslovanske valute je padla za 30%, kar je močno vplivalo na gospodarstvo države, saj je bil zaradi devalvacije otežen uvoz. Nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi je bilo veliko tudi v Sloveniji, saj je imela v tistem času najbolj stabilno in najbolj uspešno gospodarstvo, ki so ga ukrepi vlade slabili. Leta 1982 je Sergej Kraigher je postal predsednik zvezne komisije za gospodarsko stabilizacijo, ki pa je spodletela zaradi prevelikih političnih razlik med republikami. Vse globlji je bil namreč razkol med federalisti, med katerimi sta imeli glavno vlogo Slovenija in Hrvaška ter centralisti, kjer so bili najglasnejši zagovorniki Srbi. Srbski politik Slobodan Miloševič, predsednik Srbije, je za 1. december 1989 poskušal v Ljubljani organizirati t. i. Miting resnice, ki pa so ga predstavniki slovenske oblasti uspeli preprečiti.

Naslednja 21,5 % visoka stopnja inflacije, pa je bila oktobra 1991.

Nova prelomnica v zgodovini Slovenije in Jugoslavije je bil 14. izredni kongres ZKJ, ki je potekal od 20. do 24. januarja 1990, ki ga je slovenska delegacija predčasno zapustila ter s tem povzročila razpad ZKJ. April 1990 je bil odločilna prelomnica za samostojnost in neodvisnost Slovenije saj so bile prvič v zgodovini organizirane večstrankarske volitve v Sloveniji.

Slovenska skupščina je 2. julija 1990 sprejela Deklaracijo o suverenosti, ki ji je sledil plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije 23. decembra 1990 . Oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji vojak JLA. Prva slovenska ustava je bila sprejeta na prvo obletnico plebiscita, 23. decembra 1991. Ustavni zakon za njeno izvedbo, pa je določal, da morajo biti volitve v novo, dvodomno skupščino izpeljane najkasneje v enem letu.

Novembra je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. Evropska unija je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, OZN pa jo je sprejela med članice maja 1992.

Vpogled v inflacijo skozi čas in v slovenska gospodarska in politična zgodovinska dogajanja iz zgodovinskih obdobju resnično ekstremno visoke inflacije, inflacijska  dogajanja in ekstremno dvigovanje obrestnih mer bančnim kreditom na račun umirjanja inflacije zadnjega leta ustrezno osvetli tudi iz čisto drugega zornega kota.(glej histogram 2)

So razlogi zadnjih dvigovanj obrestnih mer ECB skriti v negativni inflacijski stopnji (celo do -4,9 %) med letom 2008 in 2021 in ekstremno nizkih bančnih obrestnih merah za posojila ter celo negativnih obrestnih merah za bančne depozite v zadnjem obdobju, ...? (glej histogram 3)

Bančni  strokovnjaki, ki v obdobju zadnjih 4 let beležili 24 % rast uporabe bančnih posojil za prebivalstvo in pravne osebe pri nakupu novih nepremičnin opažajo, da je v Sloveniji velik del kupnin za tovrstne nepremičnino plačan z lastnimi sredstvi. Opozarjajo, da je ta delež pri nas večji kot je povprečje EU.

Ocenjujejo tudi, da zaradi velikih potreb po stanovanjih cene nepremičnin ne bodo znatneje upadle, pričakujejo pa, da se bodo umirile.  

Glede na to in tudi iz razloga, ker je v EU delež stanovanjske gradje v BDP nad 5%, v Sloveniji pa znaša šele 2,5% naši bančniki pričakujejo še nadaljno rast povpraševanja po financiranju nakupov (zlasti novogradenj) z bančnimi posojili.

Čeprav je splošno mnenje, da se v Sloveniji trenutno gradi veliko nepremičnin, tudi sami bančniki ugotavljajo, da še vedno ni razlike med ceno za rabljeno stanovanje in ceno novogradnje ter da je pomanjkanje stanovanj še vedno precejšnje.

Razpolagajo s podatki, da trenutno v Sloveniji primanjkuje približno 10.000 stanovanj, od tega 5.000 v Ljubljani.

Že samo v Mreža & Partnerji, nepremičnine d.o.o. v Ljubljani in njeni okolici za znane naročnike trenutno išče 1.050 nepremičnin. Prevladujejo povpraševanja po novogradnjah. (glej grafični prikaz pie)

Zato ste vsi, ki razmišljate o prodaji svoje večstanovanjske novogradnje ali rabljene nepremičnine v Ljubljani ali njeni okolici vljudno vabljeni k sodelovanju s ponudbo na danica@mreza.com.

DS/18042023

Vir:

Interni podatki podjetja

SURS

wikipedija

https://siol.net/novice/slovenija/mario-henjak-v-sloveniji-je-manjsi-delez-stanovanj-kupljen-s-pomocjo-posojil-604253