Nov nepremičninski davek že leta 2025?
Davek na nepremičnine naj se večine prebivalcev sicer ne bi dotaknil
Kot je v začetku leta na Brdu pri Kranju napovedal predsednik vlade Robert Golob, naj bi bile novosti v dohodninski zakonodaji sprejete z letom 2024, medtem ko naj bi bil davek na nepremičnine uveden z letom 2025. Nova oblika obdavčitve nepremičnin bo tako nadomestila trenutno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ).
Zakaj šele sedaj in ne že pred leti?
Napovedana sprememba je del davčne reforme in se bo izvajala z namenom učinkovitejše obdavčitve nepremičninskih virov, davek pa naj bi znašal 0,1 odstotka vrednosti nepremičnine. Na to so na podlagi posodobitve nepremičninskih evidenc bolje pripravljeni tudi na geodetski upravi. Politični vrh je nazadnje izrazil tudi željo po široki javni razpravi, tako na ravni stroke kot splošne javnosti, ter s tem namenom začrtal daljšo časovnico.
Spremembe bodo tako potekale v dveh fazah, najprej s povečanjem preglednosti baz podatkov na področju dohodkov in premoženja, nato pa v spremembe na področju zakonodaje.
V smeri progresivne obdavčitve
Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča naj bi novi davek sledil progresivni obdavčitvi, torej višje za vsako dodatno nepremičnino, ki večini prebivalcev Slovenije ne bi povzročila večjih posledic.
Bistvenih sprememb tako za ljudi, ki imajo le nepremičnino, v kateri živijo, nazadnje ni pričakovati. Obdavčitev bi občutili predvsem lastniki, ki imajo več nepremičnin oz. le-te večjih vrednosti, kot so hiše ali stanovanja v prestolnici ali na Obali.
Po mnenju Zorana Madona, direktorja družbe Metropola In, bi na primer lastniki stanovanj v Ljubljani doživeli približno trikratno povečanje obdavčitve glede na trenutno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. "Slabost pa je vsekakor ta, da so za vrednost nepremičnin starejših letnikov, starih 30, 40 let, podatke o vrednosti sporočali lastniki sami," je opozoril Madon.
Vizija enostavnega in pravičnega sistema obdavčitve
V preteklem letu je država z davki pobrala približno 21 milijard evrov, medtem ko je bilo z naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč zbranih le približno 250 milijonov evrov.
Sedanji slovenski sistem obdavčitve nepremičnin je nepregleden in zastarel.Slovenija je pred leti že imela nepremičninski zakon, vendar je bil ta razveljavljen s strani ustavnega sodišča. Takratna vlada je morala 2014 tudi predčasno odstopiti.
Cilj pričakovanih davčnih sprememb ostaja predvsem enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem - hkrati pa je eno izmed osnovnih vodil tudi to, da naj se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika.
Vir: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/kaj-nam-lahko-prinese-novi-davek-na-nepremicnine/, https://www.delo.si/novice/slovenija/nepremicninski-davek-v-zacetku-2025/
