Trenutne obrestne mere za stanovanjske kredite in kako jih lahko znižate
S 1.7. 2023 se je nekaj več kot 400.000* zaposlenim za polni delovni čas z neto plačo do 1.600 evrov znatno povečala posojilna sposobnost
Kot smo že poročali https://mreza.com/Novice/68525/?bcmsPreview=M3NzczMvNTI1ODYvcG92amREL2Vody53d2NxbS8vOnd1emFw Banka Slovenije s 1. julijem nekoliko sprošča omejitve kreditiranja prebivalstva in tako povečuje posojilno sposobnost določeni skupini ljudi.
Po novem velja, da mora posojilojemalcu vsak mesec po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb ostati 745 evrov. Do zdaj je veljalo, da mu mora na računu ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače (915 evrov). Pri izračunu letnega dohodka porabnika bodo banke odslej lahko upoštevale tudi otroške dodatke in nekatere druge socialnovarstvene prejemke.
Tako ima po novem na primer posameznik z mesečnimi neto dohodki 1.200 evrov, mesečni obrok posojila lahko 455 evrov. To pomeni za 60% več kot do sedaj, ko je imel največji mesečni obrok lahko samo 285 evrov (ob predpostavki 4% fiksne obrestne mere pri 25 letni ročnosti posojila).
Še večji vpliv bo imela sprostitev za družine: par z enim otrokom in neto dohodkom v višini neto povprečne plače (oba partnerja imata enako plačo) bo od 1. julija lahko najel za 170.000,- evrov stanovanjskega posojila (prej 100 tisoč evrov), tak par z dvema otrokoma pa po novem lahko vzame za
128.000.- evrov stanovanjskega posojila (prej slabih 50 tisočakov).
Kakšne so trenutne fiksne obrestne mere stanovanjskih posojil?
Ob koncu leta 2022 je bilo v Sloveniji kar 91 % novih stanovanjskih posojil obrestovanih s fiksno obrestno mero.
Kot razvidno iz preglednice se glede na oglaševane fiksne obrestne mere po stanovanjsko posojilo z 10-letno ročnostjo najbolj splača na Gorenjsko banko, z 20-letno ali 30-letno ročnostjo pa na Unikredit banko.
Večje banke s 1.7.2023 obrestnih mer stanovanjskih posojil ne bodo dražile, Delavska hranilnica pa draži fiksno obrestno mero za stanovanjska posojila do 20 let na 4,35% (prej 4,2%).
Bančniki v izogib napačni javni percepciji opozarjajo, da zaradi povišanja letnega stroška zavarovanja dolgoročnih posojil na 3,5 do 4%, pri posojilih kljub višjim obrestnimi meram komaj kaj zaslužijo.
Koliko dosežena fiksna obrestna mera odstopa od oglaševane?
Podatki o majskih poslih iz nepremičninskih baz kot tudi navedbe slovenskih bančnikov kažejo, da so dosežene fiksne obrestne mere lahko tudi za skoraj odstotno točko nižje od oglaševanih in prav tako so nižje od povprečnih fiksnih obrestnih mer, ki jih izračunava Banka Slovenije (aprila je povprečna fiksna obrestna mera za novoodobreno stanovanjsko posojilo znašala 4 %).
Kot kaže primer je stranka, ki je pri NLB na primer maja vzela 220.000,- evrov stanovanjskega posojila (78 odstotkov nakupne cene) za 20-letno posojilo dobila fiksno obrestno mero 3,65 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke manj od 4,45 % oglaševane obrestne mere.
Na prvi pogled se zdi razlika majhna, a v resnici ni tako zelo majhna: v mesečnem obroku je razlike skoraj sto evrov, pri celotnem strošku posojila pa dobrih 20 tisoč evrov. Pri NLB so opazili več odobrenih posojil, kjer je odobrena obrestna mera vsaj 0,5 odstotne točke nižja od oglaševane.
Na nekoliko nižje obrestne mere od oglaševanih smo v bazah naleteli tudi v primeru Delavske hranilnice in Intese Sanpaolo. Ob tem se seveda ne ve, ali je banka v zameno za nižjo obrestno mero stranki »prodala« še kakšne druge produkte, kot so življenjska in druga zavarovanja, naložbe v vzajemne sklade, dražje pakete ...
Ali in kako lahko v tem trenutku na banki spogajate ugodnejšo obrestno mero?
Kot pravijo največji slovenski bančniki, se da po tej poti zniža tudi za eno odstotno točko glede na javno objavljeni cenik posojil.
Obrestno mero lahko znižate s »klasično metodo« zbiranja konkurenčnih nižjih ponudb, odvisna je tudi od ročnosti oziroma ali je prosilec že dolgoletna stranka banke in od bonitete stranke (v to sodi tudi, ali ima oziroma vzame dražje bančne pakete). Nekatere banke obrestno mero posojila znižajo, če posojilojemalec ob najemu posojila kupi še kakšnega od drugih produktov, denimo vzame zavarovanje ali vloži v sklade.
Še vedno seveda, velja, da je bankam po zakonu prepovedano pogojevati posojilo s stranskimi produkti (zavarovanji, skladi ...) – to je lahko torej le poslovna odločitev obeh strani, ki se pogajata za višino obrestne mere. Opozarjamo namreč na ( vstopne stroške ob vsakokratnem nakazilu, izstopne stroške ob prodaji točk sklada, datna provizija za upravljanje, ki se plača vsako leto) stroške take naložbe ki lahko pomembno vplivajo na efetivno obrestno mero celotnega posojila in na skupne stroške financiranja posojila.
Tako vsem, ki ste od 1.julija v iskanju novega stanovanja ali hiše predstavljamo nekaj opcij iz naše ponudbe
https://www.mreza.com/Nepremicnine/oglas3329208.html
https://www.mreza.com/Novogradnje/.d/.r/.p/Vile_Gameljne.n2875/
* Vir: SURS, najaktualnejši podatki ki so sicer za leto 2021 (novejših še ni),
https://www.finance.si/9014691/Vec-sto-tisoc-Slovencev-lahko-po-novem-dobi-vec-posojila?src=najbrano_evening
https://www.finance.si/9014617/Ali-in-koliko-se-lahko-z-banko-zdaj-pogajate-o-obrestni-meri
